Primeri za optimiranje vrednosti toplotne prehodnosti, paroprepustnosti sistema, toplotne zakasnitve, dušenja hrupa strehe s strešnimi folijami DELTA:

Primer 1* (glej razlago na spodnji strani dokumenta): Možnost naknadne vgradnje sekundarne kritine in toplotne izolacije:

DELTA folije so primerne tudi za naknadno izvedbo bivalnih prostorov pod obstoječim ostrešjem. Prikazana je ena najbolj običajnih izvedb.

Primer 2*  (glej razlago na spodnji strani dokumenta): Bivalna streha, izolirana streha, sekundarna kritina, prepišna toplotna izolacija:

Lastnosti sistema:

• dodatna varnost proti zamakanju strešne kritine
• kemična zaščita lesa pod folijo ni potrebna
• priporočena toplotna izolacija med notranjo oblogo in spodnjo folijo
• priporočena dvojna GKF obloga
• večje udobje zaradi difuzno odprtega sistema

  ---

Primer 3*  (glej razlago na spodnji strani dokumenta): Bivalna streha, izolirana streha, sekundarna kritina, izolacija v višini špirovca:

Primer 4*  (glej razlago na spodnji strani dokumenta): Nebivalna streha, neizolirana streha, sekundarna kritina na opažu:

 

Primer 5*  (glej razlago na spodnji strani dokumenta): Bivalna streha, izolirana streha, sekundarna kritina na opažu, prepišna toplotna izolacija:

Primer 6*  (glej razlago na spodnji strani dokumenta): Bivalna streha, izolirana streha, sekundarna kritina na opažu, izolacija v višini špirovca:

Toplotno izolacijska vrednost ali strokovno toplotna prehodnost “k” se izraža v enoti [W/m²], kar pove koliko toplote v vatih preide skozi neko pregrado površine 1m² pri temperaturni razliki med ploskvama pregrade 1K (ali za nas bolj običajna enota 1°C). Seveda je količina toplote sorazmerna temperaturni razliki in tako pri 25°C preide 25 krat več toplote. Torej, čim manjši “k” tem boljša toplotna izolacija.

Sedaj veljaven standard dopušča za tretjo klimatsko cono (pretežen del Slovenije) največjo toplotno prehodnost za strešno konstrukcijo nad ogrevanimi prostori 0,55 W/m²K, kar seveda pri temperaturni razliki 25°C pomeni 0,55 x 25 = 13,75 W/m². Za drugo klimatsko cono je k=0,65 W/m²K in za prvo cono je k=0,75 W/m²K.

Na splošno velja, da je težje doseči udobje v poletnem času (kar najbolj izkazuje toplotna vztrajnost) kot v zimskem s splošno razširjenim vrednotenjem “k” faktorja.

Mišljena je fizikalna lastnost vseh pregrad, da prepuščajo vodno paro, ki iz prostora z višjim parnim tlakom difuzno teče skozi konstrukcijo v prostor z nižjim tlakom. To se pri strešnih konstrukcijah nad bivalnimi prostori dogaja v zimski polovici leta. Metoda izračunavanja predpostavlja nekatere standardizirane povprečne klimatske pogoje v zimskem obdobju in rezultat paroprepustnosti sistema “q_m” izražen z [g/m²h] po-meni tok vodne pare v gramih, ki pronikne skozi konstrukcijo površine 1m² v eni uri.

Lastnost konstrukcije, da difuzno prepušča vodno paro, je ena najbolj zlorabljenih gradbeno fizikalnih karakteristik. Posledice neobstoječe ali malomarno izdelane zrakotesne membrane ali še pogosteje zamakanja strešne kritine se najraje pripisujejo difuznemu toku vodne pare. Za višje udobje bivanja je “dihanje” mejnih površin prostora samo po sebi razumljivo. Splošna razglabljanja o difuziji vodne pare in prav tako razvpitih posledicah redko kdaj omenjajo tudi difuzijo ostalih plinov in vonjav, kar sicer pomembno vpliva na udobje bivanja. V podstrešnih bivalnih prostorih je večji del me-jne površine prav stropno strešna konstrukcija. V neupravičenem strahu pred more-bitno kondenzacijo vodne pare in problematičnimi močami (neizpodbiten dokaz ne-znanja, nestrokovnosti ali malomarnosti pri snovanju, izbiri materialov ali izvedbi strešne konstrukcije) se praviloma žrtvuje koristna paroprepustnost in vgrajuje visoko parouporne sintetične ali alu folije tudi tam, kjer to ni potrebno. Kako zadostiti udobju in visoki varnosti, kažejo primeri uporabe DELTA folij.

Kadar gre za podstrešne bivalne prostore, ima sposobnost zvočne izolacije mejnih gradbenih konstrukcij pomemben vpliv na udobje bivanja in prav njej je pogostokrat posvečena premajhna pozornost. Moč dušenja hrupa se v tem primeru označi z R_w in pomeni številčno izražen padec nivoja hrupa v dB. To je brezdimenzijska enota in pomeni razmerje med dano močjo hrupa in najnižjim še slišnim hrupom. Enota ni proporcionalna in za razumevanje podanih vrednosti v tabeli velja, da spremembo cca 6 dB navzgor ali navzdol slišimo kot podvojitev oz. prepolovitev jakosti hrupa.

Podobno kot pri toplotni zakasnitvi velja, da se zadovoljivo dušenje hrupa lahko dose-že z za-dostno maso vgrajenih materialov in njihovo razvrstitvijo z izjemo toplotnih izolatorjev iz mineralnih vlaken, čigar masa tukaj nima vpliva. Pomembno višja zvočna izolacija izvedb z gips-kartonskimi ploščami zahteva uporabo posebej za to predvidenih pritrdilnih elementov.

V tabelah podane vrednosti kot klasa požarne zaščite F 60 oz. F 30 so označene po DIN 4102 standardu in so vrednosti za posamezne primere izvedbe strešne konstrukcije, povze-te po proizvajalcih gips-kartonskih elementov za notranje oblaganje. Klasa F 60 oz. F 30 za neko pregradno konstrukcijo pomeni, da se požar, pri katerem temperatura v prostoru časovno narašča po standardni požarni krivulji, ne bo prenesel na drugo stran v času 60 oz. 30 min. V našem primeru stropno-strešne konstrukcije to pomeni požar v prostoru, ki se ne bo prenesel na nosilno strešno konstrukcijo, torej bo streha v predvidenem času ostala nepoškodovana. V obratni smeri to ne velja, ker je tedaj odpornost odvisna od strešne kritine. Tudi tukaj je potrebno dosledno upoštevati pravila stroke in navodila proizvajalcev vgrajenih materialov.